Verjetno ste v prejšnjem tednu (od 11. do 15. novembra) opazili slavnostno okrašen jedilnik, na katerem so prevladovale različne slovenske tradicionalne jedi. Letos smo namreč prvič praznovali Teden slovenske hrane. Namen tega posebnega tedna je spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati slovenske tradicionalne jedi, spodbuditi zdrav način prehranjevanja in prispevati k večjemu spoštovanju hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo.
V okviru tega tedna smo v petek, 15. novembra, izvedli tudi že dlje časa uveljavljeni Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga letos zaznamujemo že 14. leto in poteka po mnogih šolah in vrtcih širom Slovenije. Omenjeni projekt nas med drugim opomni, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili na naših kmetijah, v slovenskih kmetijskih in živilskih podjetjih ter zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Skratka, kakovostnejša od hrane, ki je pripeljana od daleč in ima za seboj na stotine in celo na tisoče kilometrov. Kakovost namreč učenci sami tudi okusijo, kar je še posebej pomembno, če želimo, da jo sprejmejo in spoštujejo.
Hkrati gre tudi za slovensko tradicijo, saj so kruh, maslo, med, mleko in jabolko jedli že naši predniki. To so bile po navadi sestavine, ki so bile vedno doma na slovenskih kmetijah. Učenci so si na ta dan lahko privoščili brezplačen zajtrk iz omenjenih sestavin. Vsa ponujena živila so bila ekološko pridelana in seveda slovenskega porekla, in sicer mleko in maslo iz Mlekarne Krepko, med iz Ekološkega čebelarstva Metelko, kruh iz štirih žit iz Ekološke pekarne Nonina špajza in jabolka izredno aromatične in cenjene sorte topaz iz sadovnjaka Resje.
Saša Femc Knaflič, vodja šolske prehrane